Agrarna skupnost Jerusi Palčje
Spoznajte zgodbo Agrarne skupnosti Jerusi Palčje in spremljajte naš razvoj.
![[background image] image of a farm landscape (for a food and agtech)](https://cdn.prod.website-files.com/68af5ff924a29bf35f917321/68b2dbc98dc09cab89a9c2f8_b5936b3c5ce223d0a777b8fc24bbc447_Krave%20v%20soncnem%20zahodu.jpg)
Spoznajte zgodbo Agrarne skupnosti Jerusi Palčje in spremljajte naš razvoj.
O nas
Agrarna skupnost Jerusi Palčje je skupnost 60 lastnikov, ki skupaj skrbimo za 430 hektarov gozdnih in kmetijskih zemljišč na območju vasi Palčje v občini Pivka. Naša skupnost je uradno registrirana po Zakonu o agrarnih skupnostih, naše delovanje pa temelji na trajnostnem upravljanju, sodelovanju in spoštovanju naravnih danosti kraškega sveta.
Julij 2025
Agrarna skupnost v prihodnje načrtuje izvedbo različnih del, za katere bomo potrebovali večje število izvajalcev. Pozivamo vse člane, da prijavijo svoj interes za sodelovanje pri izvajanju teh del.
![[background image] image of a farm landscape (for a food and agtech)](https://cdn.prod.website-files.com/68af5ff924a29bf35f917321/68b2dd5d723be6c506cd648b_75904dcccf293882ef709bb31a485170_Ciscenje%20odpadnega%20lesa.jpg)
Maj 2025
Na področjih Pagan in na Solnah je bilo izvedeno mulčenje cca 12ha površin, ki so bile do sedaj večinoma neizkoriščene. Pred koncem poletja je na teh površin predvidena še izvedba gnojenja in setev trave.
April 2025
AS je na 7ha zemljišč vpisala GERKe.
o prostoru
Naša zemljišča se nahajajo na značilnem kraškem terenu zgornje Pivke. Značilne so izrazito sušne razmere, prevladujejo plitva, apnenčasta tla, ki le redko zadržijo vodo, in kjer so padavine omejene predvsem na krajša, intenzivna obdobja. Tipični kraški pojavi, oblikujejo razgiban teren, ki zahteva prilagojeno in previdno rabo. Ta pokrajina nudi dom številnim rastlinskim in živalskim vrstam ter v sožitju z ekstenzivnim kmetijstvom ohranja bogato biotsko raznovrstnost.
Večina naših zemljišč je porasla z mešanim gozdom, v katerem prevladujejo rdeči in črni bor, gaber ter cer (hrast) – drevesne vrste, ki so se dobro prilagodile sušnim in kamnitim razmeram krasa. Na območjih boljših tal se razprostirajo pašniki in suhi travniki, ki jih vzdržujemo z rednim čiščenjem in obnavljanjem. Ti prostori niso le del naravne krajine, temveč tudi kulturni ostanek stoletne rabe zemlje, ki jo želimo ohraniti.
Korenine naše skupnosti segajo globoko v preteklost, v čase, ko so skupna zemljišča v Palčju obstajala kot srenjska zemlja. Srenjske skupnosti so bile tradicionalna oblika skupnega upravljanja zemljišč, ki se je ohranjala skozi stoletja in je imela pomembno vlogo v pravni in socialni strukturi slovenskih vasi. Vaščani Palčja so skupaj skrbeli za gozdove, pašnike, vodne vire in polja, si med seboj delili rabo in si z odločanjem v skupščinah postavljali pravila gospodarjenja.
Pomemben pečat našemu območju je pustila horizontalna transhumanca, to je bil način polnomadske paše med Furlanijo in Istro na jugu ter Snežnikom in Nanosom na severu. Pastirji so se s tisoč-glavimi čredami selili po pokrajini od vasi do vasi, tako so vsako leto prišli tudi v Palčje in v zameno za pašo domačinom ponudili sir ali živali. Posledica pretirane paše na krasu je bila izrazita vetrna erozija, zato so proti koncu 19. stoletja avstrijske oblasti začele z načrtnim pogozdovanjem burji najbolj izpostavljenih leg s črnim borom.
Po drugi svetovni vojni je bila zemlja nacionalizirana, skupna zemljišča pa so prešla v državno upravljanje.
Zaradi intenzifikacije kmetijstva se je tradicionalna raba postopoma opustila, določena območja so bila načrtno pogozdena, predvsem s črnim borom, večina še obstoječih pašnikov pa se je postopoma zarasla.
Po osamosvojitvi Slovenije so se začeli postopki za ponovno ureditev lastništva in delovanja agrarnih skupnosti. Tako je bila leta 2003 ponovno ustanovljena Agrarna skupnost Jerusi Palčje, ki je pravno nasledila nekdanjo srenjsko skupnost, in v sodni register vpisala lastništvo skupnih zemljišč.
Od takrat si po načelu dobrega gospodarja prizadevamo za ponovno oživitev načel, na katerih so srenjske skupnosti temeljile. Iz modrosti naših dedov, ki so tu stoletja pasli svojo živino, izkušenj iz politično burnega 20. stoletja in državnega upravljanja z zemljišči ter izzivov sodobnega časa želimo graditi zgodbo, ki ohranja bogato zgodovinsko izročilo, sodeluje z naravo, povezuje lokalno skupnost ter ponuja gospodarski potencial za bodoče rodove.